Tajska - Krabi

Pogled na ulico ob najinem hotelcku iz bliznje restavracije. Lust je tale Krabi, malo obmorsko mesto. No ja, najbrz ima vec prebuvalcev kot Ljubljana, pa vseeno. Lepo je. Pa reka je siroka iz zliva se v morje nedalec stran, kar je sploh kul. Pa neke smesne ribe imajo z eno plavutjo na hrbtu, ki zgleda kot propeler. In plavajo po suhem. Aha res, sibale so kar po mivki, tudi tam, kjer ni bilo nic vode. Naj bi bile neke vrste amphibius fish? B? Ne vem, to bo treba poguglat.
No, kakorkoli ze, jutr ga piciva na Koh lanto, mava karto za bus, prenocisce bova iskali pa tam. Precej drago se vse slisi, upam da vseeno najdeva kaj lustnega. Via morje!

Tajska - Krabi

Da ne bi slicajno koga skrbelo, sva srecno prispeli v Krabi. Najprej so nas sicer z velikega busa prerazporedili na vec manjsih, ker smo sli na razlicne konce. Mladina na Phi phi in Koh panyan, gospe pa v Krabi. Vse super krasn. Lih sva odlozili kufre v hotelcku in se je na polno zlilo z neba. Kaj pa je to za naju, ki imava vrhunske flipflipmeheidi pelerince. No tud dezvat je ze nehal, pocas bo zacel fino lepo nazaj zgat. Mal bova pofrustkali, se pozanimali okol prevoza na Koh Lanto, kamor bi sli radi jutri.... Fotka je iz starega pomola, pred kaficom/agencijo, kjer se nahajava. Fejst bodte, sej se kmalu spet javim.

Tajska - Bnk

Po desetih dneh se pase mal uredit. Sploh, ce si punca. Pa sva se sli...manikura, pedikura pa te reci...pink lak tuki, pink tm. Zgleda super, ceprav je tole ulicno umazanijo kr tezko spravt s koze. Upam, da bojo otoki ptizanesljivejsi. Sicer pa, kokr pravjo, slana voda vse pozdravi. Naj ob tej priliki se enkrat povem (za vse, ki jih je mogoce skrbelo, al so se pa jezili, ker nism povedala prej), da je z mojo nogo vse super krasno. Ne bojo mi je odrezal, se bom lahkp nabirala kilometre po tajskih mestih. Cudn pride to postopanje, ko si tkole na tripu, doma ne bi sla nikol od Astre do drame in naprej do zmajskega mostu pa se malv moste pogledat in pet takih krogov narest. Tuki je pa to cist normalno. Tuktukovcem zdej ze midve ponujava voznje, taksisti nama ne pridejo do zivega s svojim nategunstvom, hrano pridno preizkusava kar na ulici in je vse kul. Nasprotno, odlicna je. Mljaca res. Dons sva imeli se posebej zdrav frustk, doma narejen jogurt, misli in sadje. Zelo osvezilno.
Mava ze tud karto za nocni bus do Krabija in eno noc spanja tm placanega, pol bomo pa vidl.jutr bo treba na bozicno vecerjo pa bozicne pesmi pet in tko. Pol pa pocas ze na ksn otok, pogledat te cudovite tajske plaze. Sej vem, cez Kamenjak je ni, ampak jim dam vseen priloznost.
Kako se mate kej doma? Poteka vse po planu, megla in mraz pa to, al je zapihal topel veter? Fejst bodte, moram it mal pod ventilator sedet, da se mi posusi potocek, ki se mi zliva po hrbtu.

Tajsks - bus

Tkole se pa pelje z nocnim busom. Prva vrsta zgoraj, noge na sipi, mal afnanja za zacetek voznje, pol pa fino lepo prespat vse skupi. In odstunfali sta v noc...zdej ze jutro...

Tajska - bus Chang mai to Bangkok

Nimava velik prtljage,a? Ah kje pa. U izi cist. Ruzak spredi, ruzak zadi pa se torbico a pomembnimk stvarmi. Kaj pa je to za naju. Samo javljam, da je bla voznja top, pespala skor celo, zici ultra udobni, skratka ve krasn spasn. Sva ze v najinem Bnk domu Lamphu housu, kjer pustiva del prtljage pa zvecer fino lepo pici dalje. Vroce je zlo. Se kr nej jenja, dobr ga kurjo klele.
Je bol pa zanimiv sprehod cez Kao san road ob 6ih zjutraj, ko eni se nitj spat niso sli. Ne vem, kdo jw bil vesoljec, mi naspanj z ruzaki, al uni, ki so tekom noci izvrsili preobrazbo. Hm?

Tajska - Chang mai

Se zadn posnetek hostla v CM...s kavcka...mal pavze pol pa neki pojest in via bus. Na cesti morava ujeti rdec bus, ki te za nekaj centov odpelje do postaje pa sva na konju. Pol pa prva vrsta na busu, deset ur nocne voznje do Bnk in spanje  v zimskih razmerah.
Do zdej je blo vse lustn in krasn. Dons sva obdelali se trznico z zacimbami in sestavinami za pripravo tajskih jedi pa z nesteto slastnimi orescki. Ce bo po sreci, nekaj tega poskusite tudi vi.
Vsem posiljava vroce soncne zarke in jasno nebo. Nadiza vsem, ki jo poznajo se pozdravcke in poljupcke. Ajde neka, js tud. Upava, da vas ne zebe prevec. Najin bozic bo v Krabiju na ribji vecerji, mogoce celo s pogledom na morje....bomo vidl.
Hej ho, let's go!

Tajska - Bangkok bOlnca

Tole sm vam se kr skos dolzna. Tuki je zlo popularno, da vse jedi nabijejo na palcko za raznjice, meso, ribe, jajca, z njimi jes sadje...skratka teh stapicev je res velik. Povsod. Valda ni slo mimo tega, sa nism js enga srecala sredi parka ...fino lepo se mi je stapic zapicu v nogo, tm pr strani, mal stran od kosti. Praskica, nc od nc, mal pobrisem kri in greva dalje. Noga pa sam vedno vecja pa bolj rdeca... Ampak midve sva vseen dva dni strancirali se okol, vamo tamo. Bolel ni nc, sam zatecen je blo vedno bolj. Uglavnm, ko je bil tist nedeljski sejem v mestu, so mel tud ekipo zdravnikov na terenu pa sm jim pokazala nogo in so me poslal v hospital, now. Huh! Mene je oblil, Nadizi je ratal slabo...sam ni blo druge, vzela sm ime bolnce, taksi pa pici miki. Sej v bolnci nism se nikjer tkole bla pa pejmo pogledat se to. Vsi ful prjazni, vse krasn...so skopiral pasus, mene dal.kr na vozicek. Ja ja, bolnca je pa resna rec. Moski sestra je skrbel za naju dokler ni prsu zdravnik, nama je psrnesj dve veliki brisaci, ker nazigajo klimo tud tm in se na vsak nacin hotu kej poment z nama, ceprav ni znal nc anglesk. Skratka model res. No, skrajsam...cepl.so me proti tetanusu, mi dal antibiotike in se ene tablete, da bo uplahnla oteklina...na konc so mi dal se racun , poklical taksi in sva sli. Res prjazni vsi, skos nasmejani. Super krasn. Tale stric medicinski brat mj je spucal nogo, dobr razkuzu in nama se kr v torbico nabasal razkuzilo in gaze in pincrto kn vse, da bom lahko sama rihtala dalje. Model, ni kej rect.
No, noga je zdej ok, tud na trekingu ni blo vec panike. Nogo sm si pridno povijala, izogibala sm se  vodi (do zadnjega dne) in pojedla vse antibiotike. Konec dober, vse dobro. Samo raznjici so se mk mal zamerl. Na pikniku bojo od zdej naprej sam se cevapcici.

Miramar

Saj vem, brdzi naj bi letali samo po hribih. Pa temu ni več tako, poleti gre brd zelo rad na morje, včasih pa tudi na kakšen izlet kar tako. Prejšnji vikend je odletel v Miramar, tam pri Trstu. Prvič je bil tam. Sprehodil se je okoli gradu in občudoval množico cipljev, ki se bohotijo in dražijo iz morja, saj vedo, da se jim ne bo nič zgodilo. Živijo namreč v varovanem območju, kjer ne le, da ne smeš loviti rib, vodi se niti približati ne smeš. Lep grad se bohoti tam, le nekaj metrov od morja, čudovita lokacija, razgled, vrtovi, ki vabijo obiskovalce. Vsak bi pomislil, da je bilo lepo živeti tam, pa zgodovina pripoveduje drugačno zgodbo, o graščaku, Maksimilijan mu je bilo ime, ki je bil več časa utesnjen, kot vesel. Tudi notranjost gradu je oblekel v temen les in nato čepel v temnih sobanah. Naj bi bil zagreti pomorščak, zato si je notranjost gradu uredil po vzoru kabine na avstrijski poveljniški ladji. Kaj pa vem no, nekdo, ki toliko časa preživi na morju, bi si morda v preostali del časa želel preživeti v svetlih in živahnih prostorih, ne pa še naprej tako, kot bi bil zaprt v sodu.
Denar in razkošje ne prineseta tudi okusa za notranjo opremo, kaj šele, da bi prinašala veselje in srečo v posameznikovo življenje. Na ven že, navznoter pa tema in mrakobnost ostaneta, če ju posameznik sam ne želi pregnati. Nič ne rečem, keš pomaga pri uresničevanju ciljev, ne prinaša pa pozitivne življenjske energije. To imaš, ali pa nimaš. Meni se zdi, da je po svetu bolje hoditi z nasmehom na obrazu, kot pa v temni sobi šteti zelence, skrite v nogavici. Keep on smiling!

Vodnikov dom

Napovedovali so dež, dež in samo dež. Ves vikend. To res ni napoved, ki bi si jo želeli za v hribe. Pravzaprav ob takšnem vremenu hribe popolnoma odmislim. Po tleh je blato, zato drsi, z dreves kaplja, če si pa višje v gorah, je pa že nevarnost neviht in bliskanja strel. Strele si na gori res ne želim srečati. Pot na Triglav mi je v spominu ostala tudi po številnih spominskih ploščah pohodnikom, ki jih je ujela strela. Občutek ob pogledu na takšno ploščo ni prijeten, predvsem če je nebo nad teboj oblačno.
Ker sem se pa v vseh teh letih že naučila, da vremenarjem ne gre slepo zaupati, sem se vseeno podala v gorski svet. Jutro je bilo obsijano s soncem, po nebu so se sem in tja podili posamezni oblački, o dežju ni bilo ne duha ne sluha. Nič strašnega, v takšnem vremenu smo šli že večkrat v hrib. Tokrat ni bilo nič drugače. Pot je bila začrtana, cilj določen, vreme krasno....pa gremo. Pot z Uskovnice se najprej strmo vzpne, da pospeši srčni utrip, nato se pa lepo vije ob hribu čez potočke in mimo slapov, včasih bolj položno, spet drugje se postavi pokonci. Ker se nam v hribih nikoli ne sme muditi, korak pač prilagodimo naklonu klanca. Cilj je bil joškica, ja ja, tako Tosc zgleda od daleč. Ker je pa pot slabše označena, je usoda hotela, da grem prej še na obisk do Vodnikovega doma. Ni mi bilo žal. Končno sem videla traso, po kateri so kakšen mesec nazaj tekli triatlonci (bravo, res), razkril se je čudoviti pogled na Triglav, v koči so bili pa tudi zelo prijazno, kot se za gorsko kočo spodobi, pa še brdz je nastal pred krasno foto tapeto. Vodnikov dom zagotovo še kdaj obiščem. Pot je bila zaradi tega obiska sicer daljša, ni mi pa vzela volje za vzpon na joškico, o ne. Ampak to je že zgodba drugega brdza.

Brdz, ki ni galeb, čeprav je na morju

Zunaj je sicer že jesen, v meni pa še vedno bije poletje. Brez skrbi, na morju je še vedno toplo. Izkoristite še kakšen vikend za skok na obalo, skok v morje in prepojite svoje telo s svežino morskega zraka. Zagotavljam vam, da vam pride še kako prav v dolgi mrzli zimi. Na Kamenjaku je te dni prav lepo, morje je še vedno toplo, plaže so prazne, travo je spral dež in je skoraj tako zelena kot spomladi. Lepo je. Tam je tako in tako lepo v vseh letnih časih. Jesen je zelo primerna za sprehod okoli celotnega rta, ni prevroče, ni avtomobilov, ki za seboj puščajo oblak prahu, je samo mir in tišina, pa sem in tja kakšen čriček in škržat, samo ti so pa tako in tako del morske tišine.

Triglav

Ste že bili na Triglavu? Saj veste, nisi pravi Slovenec, dokler ne splezaš na našo najvišjo goro. Eh ja, kaj pa vem no... Saj Triglav je super, ampak merilo za slovenstvo je pa bolje kakšno drugo poiskati, na goro naj se gre zaradi gore same in zaradi užitka. Res je, da je veliko drugih gora, ki so lepše in nudijo osupljivejše razglede od Triglava, vendar ima tudi Triglav nekaj posebenga v sebi. Trikrat sem že splezala gor in vsakič je bilo drugačno doživetje. Tale zasneženi vrh je bil še posebej nebeški. Zaradi snega nismo mogli gor s Kredarice, zato smo se povzpeli s Planike. Spodaj še po kopnem, proti vrhu pa že po snegu. Ni bilo hujšega, bolj se oprimeš zajl in skal, pa gre. V hribih je pač teba paziti, kam stopiš in gledati pod noge. Vsako strmenje v dalj in občudovanje razgleda je poseben trenutek, ki zahteva vso pozornost pohodnika. Treba se je ustaviti in si vzeti čas. Morda so tudi zaradi tega vsi ti gorski razgledi tako posebni. Tale vem, da je bil. Zgoraj sneg in neverejtna tišina, bolj malo nas je bilo na vrhu in vsi smo strmeli z odprtimi usti (če imaš odprta usta, težje govoriš), v dolini megla, zgoraj pa belo, toplo in mirno. Priporočam!

Fažana

Brdz lahko poleti kjerkoli. V hribih ali na morju. Brdz obožuje vonj po morju, kričanje galebov, škržatov, čuka ponoči, brdz rad sedi na skali in zre v daljavo, ponoči leži na obali in čaka na zvezdni utrinek, brdz rad tudi zaplava v globoki in čisti vodi. Pisane hiške Fažane, oblačno in hkrati jasno nebo niso mogli ostati neopaženi, nezabeleženi. Lep pozdrav iz pisane Fažane.

Zlatne stijene

Na morju po novem niso samo galebi, tja so poleteli tudi brdzi. Na vrhu skale, na robu pomola, na bitvi v pristanišču, kjerkoli, brdz leti povsod. Na prvi pogled se sicer ves čas le pripravlja na letenje, v resnici pa leti ves čas, kamor želi. Če ne v budnem stanju, pa v sanjskem svetu, ki se razpreda od mraka do zore. Brdz tokrat uživa na skalah Zlatnih stijen s pogledom na brzskrbno jadrnico, ki z vetrom v nedrjih reže val in gre svojo pot.

Črna prst

Čudovit sončen vikend se nam obeta. Črna prst, ki s svojimi 1844 m na prvi pogled ne predstavlja prehudega vzpona, nas kar dobro preseneti. Kolena grizemo pretežni del poti, en del smo šli celo po snegu in skoraj po vseh štirih. Kar prijetna popestritev. Treba je iti dovolj zgodaj, ker je gora odprta in sonce žge celo pot. Tik pod vrhom, smo izvedeli, da je Črna prst ena izmed gora, na katero se radi zaženejo gorski tekači Ojoj, mi smo se vlekli na vrh, se ustavljali, hidrirali, si ogledovali okolico, tisti norci pa porabijo za vse skupaj nepredstavljivo manj časa. Kapo dol, res! Je pa na vrhu koča, s prijaznim gospodarjem in dobrimi žganicami. Če imate srečo, vas pride pozdravit tudi orel. Ni sicer udomačen, ampak gazda pravi, da večkrat pride na obisk. Ko razpre svoja široka krila, bi tudi pred njim snel kapo in se mu pokonil, tako mogočen je.

Pelji me vlak v daljave

Kdaj ste se nazadnje peljali z vlakom? Jaz že dolgo ne. Spomnim se pa vznemirjenja, ki ga izlet z vlakom vzpodbudi. Napetost in pričakovanje, pa tudi če se pelješ le deset minut. Teh nekaj minut je posebnih zato, ker ponavadi mine veliko časa od zadnje vožnje z vlakom in te spomnijo na tista daljša potovanja. Z vlakom sem šla po Evropi. Za en mesec, z osemnajstimi leti. Uau, to je res bilo nekaj posebnega. Takrat je bil vlak moje prevozno sredstvo, spalnica, kopalnica in družabni prostor. Dobro sva se razumela. Večkrat me je odpeljal tudi v Pulo. Na morje. Tudi to je bilo neko posebno doživetje, ki ga zdaj ni več. Odkar se na morje odpeljem z avtom in sem v dveh urah in pol na cilju, je pot izgubila svoj čar. Ko pa smo šli na morje z vlakom, smo imeli veliko več časa za napeto pričakovanje. Tudi pot domov je trajala dlje, da smo lahko podoživeli vse lepo, kar smo na morju doživeli. Fino je bilo. Vsakič, ko prečkam progo, me nekaj prešine, takoj naredim nekaj korakov po tramovih, lovim ravnotežje na tirih ali pa z brdzom poletim v daljavo. Pelji me vlak v daljave...kmalu.

Jezero na 1971 m

Jezero na višini 1971 m, Veliki Zvoh na Krvavcu. Takole je bilo novembra, ko se je Ljubljana kopala v megli in se večina ni zavedala, da je treba narediti le nekaj korakov do sončne enrergije. Sonce pomaga, da ne hodimo sključeni po sivih mestnih ulicah z zagrenjenimi obrazi in slabovoljnimi mislimi. Kadarkoli je v mestu megla, je treba vedno pomisliti, da je nad oblaki sonce. Tako kot sonce vedno posije po dežju, sije tudi nad oblaki. Vedno. Tako malo truda in tako veliko energije. Ta vikend bodo na tem jezeru vejkal in supal in DJal in se mel res najboljš. Pridete pogledat? (https://www.facebook.com/MountainWakeJam) Dolina se sicer ne bo kopala v megli, vendar je tudi pogled na Ljubljano, Kanj in okoliške gore neprecenljiv. Res malo truda za velik nasmeh.

Katarina

Kaj pa, če bi danes po službi skočili na Katarino? Zelo blizu Ljubljane je, kot bi mignil si tam, še hitreje si na vrhu. Pot je pa ravno prav zahtevna za hitri tedenski trening. Katarina je res super! Če prav pomislim, so vse Katarine super. Piznam eno, staro pet let, ta je šele navihana, mimogrede te preseneti s kakšno navihano izjavo. Med tem, ko je suho salamo, kruh pa pušča ob strani. Ja ja, po dediju, radi rečemo.

Tromeja in višnjev štrudl

Se morda danes odpravljate v Kranjsko Goro, pa ne veste, kam bi skočili, da bi se na hitro fino razmigali? Tromeja vabi....mimogrede ste na vrhu, vržete pogled na vse tri meječe države, spijete pol plastenke vode (ker bo res vroč dan) in se na poti dol ustavite še na slastnem štrudlju. Pa kar pohitite, štrudlji gredo za med, včasih je potrebna celo rezervacija, da vam ga ne speljejo pred nosom. Preverjeno!

Šmarna gora

Tudi med tednom lahko prav na hitro poletite na bližnji hrib. Ne vzame vam veliko časa, razgibate se pa prav tako. Mi, Ljubljančani, radi skočimo na Šmarno goro. Meni najljubša je Mazijeva pot čez Grmado, srečaš najmanj ljudi, tistih nekaj skal ti da pa tudi občutek, da si že v "pravih" hribih. Krog okoli šmarnogorske cerkvice je le pentlja, ki jo zavežeš na vrhu, preden se spustiš nazaj v dolino. Šmarna gora je super tudi zato, ker je dostopna čez dan in ponoči. Ob polni luni in zvezdnatem nebu je lahko vzpon zelo romantičen.

Čez Slavnik na morje

Lep vikend bo, pa še podaljšan. In končno bo sonce in poletne temperature, juhej! Mene vleče na morje, na Kamenjak pravzaprav, ampak si bom prej dovolila še en manjši vzpon, da se tudi mišice navzamejo toplote. Gremo na Slavnik, od tam bomo zrli v morje, preden bomo še skočili vanj. Ja ja, pasalo bo namočiti tačke v mrzlo vodo, po diru na vrh hriba. Ravno zato, ker ni previsok (1028 m) vedno skoraj tečemo do vrha. Če pa misli nekej sredi poti uidejo k joti, pa še pospešimo korak. Komaj čakam.

Brd za hepi b.dej

Tudi tisti posebni dan v letu izkoristimo za enga fajn Brdza, visoko na gori, na soncu. Kriška planina....nekateri pridejo sem z avtom, ostali gremo raje peš. Tako je Brd veliko bolj zaslužen.