Brdz, ki ni galeb, čeprav je na morju

Zunaj je sicer že jesen, v meni pa še vedno bije poletje. Brez skrbi, na morju je še vedno toplo. Izkoristite še kakšen vikend za skok na obalo, skok v morje in prepojite svoje telo s svežino morskega zraka. Zagotavljam vam, da vam pride še kako prav v dolgi mrzli zimi. Na Kamenjaku je te dni prav lepo, morje je še vedno toplo, plaže so prazne, travo je spral dež in je skoraj tako zelena kot spomladi. Lepo je. Tam je tako in tako lepo v vseh letnih časih. Jesen je zelo primerna za sprehod okoli celotnega rta, ni prevroče, ni avtomobilov, ki za seboj puščajo oblak prahu, je samo mir in tišina, pa sem in tja kakšen čriček in škržat, samo ti so pa tako in tako del morske tišine.

Triglav

Ste že bili na Triglavu? Saj veste, nisi pravi Slovenec, dokler ne splezaš na našo najvišjo goro. Eh ja, kaj pa vem no... Saj Triglav je super, ampak merilo za slovenstvo je pa bolje kakšno drugo poiskati, na goro naj se gre zaradi gore same in zaradi užitka. Res je, da je veliko drugih gora, ki so lepše in nudijo osupljivejše razglede od Triglava, vendar ima tudi Triglav nekaj posebenga v sebi. Trikrat sem že splezala gor in vsakič je bilo drugačno doživetje. Tale zasneženi vrh je bil še posebej nebeški. Zaradi snega nismo mogli gor s Kredarice, zato smo se povzpeli s Planike. Spodaj še po kopnem, proti vrhu pa že po snegu. Ni bilo hujšega, bolj se oprimeš zajl in skal, pa gre. V hribih je pač teba paziti, kam stopiš in gledati pod noge. Vsako strmenje v dalj in občudovanje razgleda je poseben trenutek, ki zahteva vso pozornost pohodnika. Treba se je ustaviti in si vzeti čas. Morda so tudi zaradi tega vsi ti gorski razgledi tako posebni. Tale vem, da je bil. Zgoraj sneg in neverejtna tišina, bolj malo nas je bilo na vrhu in vsi smo strmeli z odprtimi usti (če imaš odprta usta, težje govoriš), v dolini megla, zgoraj pa belo, toplo in mirno. Priporočam!

Fažana

Brdz lahko poleti kjerkoli. V hribih ali na morju. Brdz obožuje vonj po morju, kričanje galebov, škržatov, čuka ponoči, brdz rad sedi na skali in zre v daljavo, ponoči leži na obali in čaka na zvezdni utrinek, brdz rad tudi zaplava v globoki in čisti vodi. Pisane hiške Fažane, oblačno in hkrati jasno nebo niso mogli ostati neopaženi, nezabeleženi. Lep pozdrav iz pisane Fažane.

Zlatne stijene

Na morju po novem niso samo galebi, tja so poleteli tudi brdzi. Na vrhu skale, na robu pomola, na bitvi v pristanišču, kjerkoli, brdz leti povsod. Na prvi pogled se sicer ves čas le pripravlja na letenje, v resnici pa leti ves čas, kamor želi. Če ne v budnem stanju, pa v sanjskem svetu, ki se razpreda od mraka do zore. Brdz tokrat uživa na skalah Zlatnih stijen s pogledom na brzskrbno jadrnico, ki z vetrom v nedrjih reže val in gre svojo pot.

Črna prst

Čudovit sončen vikend se nam obeta. Črna prst, ki s svojimi 1844 m na prvi pogled ne predstavlja prehudega vzpona, nas kar dobro preseneti. Kolena grizemo pretežni del poti, en del smo šli celo po snegu in skoraj po vseh štirih. Kar prijetna popestritev. Treba je iti dovolj zgodaj, ker je gora odprta in sonce žge celo pot. Tik pod vrhom, smo izvedeli, da je Črna prst ena izmed gora, na katero se radi zaženejo gorski tekači Ojoj, mi smo se vlekli na vrh, se ustavljali, hidrirali, si ogledovali okolico, tisti norci pa porabijo za vse skupaj nepredstavljivo manj časa. Kapo dol, res! Je pa na vrhu koča, s prijaznim gospodarjem in dobrimi žganicami. Če imate srečo, vas pride pozdravit tudi orel. Ni sicer udomačen, ampak gazda pravi, da večkrat pride na obisk. Ko razpre svoja široka krila, bi tudi pred njim snel kapo in se mu pokonil, tako mogočen je.