Kdaj ste se nazadnje peljali z vlakom? Jaz že dolgo ne. Spomnim se pa vznemirjenja, ki ga izlet z vlakom vzpodbudi. Napetost in pričakovanje, pa tudi če se pelješ le deset minut. Teh nekaj minut je posebnih zato, ker ponavadi mine veliko časa od zadnje vožnje z vlakom in te spomnijo na tista daljša potovanja. Z vlakom sem šla po Evropi. Za en mesec, z osemnajstimi leti. Uau, to je res bilo nekaj posebnega. Takrat je bil vlak moje prevozno sredstvo, spalnica, kopalnica in družabni prostor. Dobro sva se razumela. Večkrat me je odpeljal tudi v Pulo. Na morje. Tudi to je bilo neko posebno doživetje, ki ga zdaj ni več. Odkar se na morje odpeljem z avtom in sem v dveh urah in pol na cilju, je pot izgubila svoj čar. Ko pa smo šli na morje z vlakom, smo imeli veliko več časa za napeto pričakovanje. Tudi pot domov je trajala dlje, da smo lahko podoživeli vse lepo, kar smo na morju doživeli. Fino je bilo. Vsakič, ko prečkam progo, me nekaj prešine, takoj naredim nekaj korakov po tramovih, lovim ravnotežje na tirih ali pa z brdzom poletim v daljavo. Pelji me vlak v daljave...kmalu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar